Povzetek: Sistem dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (DPZ) zmanjšuje obremenitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Sestavljen je iz dveh delov - obveznega DPZ na eni ter prostovoljnega DPZ na drugi strani. Navedeni sistem je grajen iz dveh delov, ki se po vsebini in namenu razlikujeta, imata pa po formalni strukturi in organizaciji zelo podobno zasnovo. Pri obveznem DPZ namreč ni v prosti presoji posameznika, ali se bo vključil v to obliko zavarovanja, temveč je vključitev odvisna od narave dela. Pri prostovoljnem DPZ pa je v celoti odvisno od posameznika, ali, pri kom in delno tudi pod kakšnimi pogoji bo postal član prostovoljnega DPZ. Kako bo navedeni sistem DPZ kljuboval izzivom prihodnosti, bo pokazal čas. Potrebno pa je poudariti, da država razen normativne ureditve in nadzora pri prostovoljnem DPZ ne zagotavlja tudi jamstva za njegovo finančno delovanje. To prevzemajo v prvi vrsti omejeno do zajamčenega donosa njegovi izvajalci, podrejeno in neomejeno pa posamezniki - zavarovanci prostovoljnega DPZ. V navedenem prispevku je na analitičen način prikazan formalni okvir DPZ v Sloveniji, ki naj služi k jasnejšemu in preglednejšemu vpogledu v ta, v prihodnosti čedalje pomembnejši del varčevanja vsakega posameznika za starost.

Ključne besede: pokojninski sistem - dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovane osebe - pokojninski načrt - prispevki - vzajemni pokojninski sklad - pokojninska družba - zajamčeni donos - Kapitalska družba